Po motivih Jean-Claude Carrièrea / Režija: Nina Rajić Kranjac / Prevod: Danica Geršak / Nastopajo: Benjamin Krnetić, Petja Labović, Blaž Dolenc, Nejc Cijan Garlatti, Sara Dirnbek, Nataša Keser / Scenografija: Aleksander Vujović / Kostumografija: Ljubica Čehovin – Suna / Izbor glasbe: Lea Čehovin / Oblikovalec svetlobe: Martin Lovšin / Izvršna producentka: Barbara Poček / Mentor režije: izr. prof. mag. Tomislav Janežič / Produkcija: Gledališče Glej / Koprodukcija: Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani
Gre za eno najlepših perzijskih zgodb iz 12. stoletja o človeku, njegovem značaju, željah, strahovih in medsebojnih odnosih. Pripovedovalec Attar uporabi prispodobo zborovanja različnih vrst ptic, vodilna med njimi – smrdokavra pa jih prepričuje, da se podajo na negotovo pot in poiščejo svojega kralja – Simorgha. Na poti srečajo sebe, svoje sopotnike in raziščejo misterij bivanja. S sestavom perzijskih preprog popolnoma pokrita talna površina gledališča obiskovalca izvzame obiskovalca iz siceršnje resničnosti. Preproge predstavljajo fundamet, paspartu sveta v katerem protagonisti – ptiči, živijo, ko se odločajo o odpravi na neznano in negotovo pot, iskajoč višji smisel. Na točki spoznanja in tektonskih sprememb protagonisti zvijejo preproge v role in jih pospravijo s prizorišča, skladno z razvojem igre kar pusti dramatični učinek. Kljub bogati prezenci prizorišča, je predstava scenografsko minimalistično opremljena. Od rekvizitov igro spremljajo še ogledalo, miza, kozarca, kapalka, jajčevec in gramofon, ki ga igralci vseskozi uporabljajo za aktivacijo glasbene spremljave. Okolje in vzdušje se menjajo skladno z razvojem dogajanja. V drugi polovici prostor zavzame usmerjena svetloba in perje ter golo telo, kasneje pa še minimalni poseg z mizo in sladoledom. Zaključno katarzo spremlja obred nazdravljanja z vsemi prisotnimi: s protagonisti in z gledalci.
