Aleksander Vujović je slovenski arhitekt in scenograf. Rodil se je v Ljubljani, del otroštva je preživel v tujini. Pogoste selitve in spreminjanje okolja so ga navdale z željo po dinamiki in podrobnejšem preučevanju prostora. Sinteza zanimanja za umetnost in tehniko ga je pripeljala do arhitekture in kasneje do scenografije. Za magistrsko nalogo je prejel fakultativno Prešernovo nagrado na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, kjer danes deluje kot asistent. Prostorska razmišljanja objavlja v različnih medijih, kot so portal Trajekt, reviji Outsider in Hiše, časopis Večer. Vzporedno z arhitekturno razvija scenografsko prakso na ciljno izbranih projektih, kjer skuša udejanjiti različne principe vzpostavljanja prostora igre. V gledališču ga najbolj zanima razvoj variacij uprizarjanja znotraj posameznih dramskih del. Rad raziskuje tudi polje neodvisnega in postdramskega gledališča. Sodeloval je s Slovenskim mladinskim gledališčem, Plesnim teatrom Ljubljana, Anton Podbevšek Teatrom, Gledališčem Glej, Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo ter Cankarjevim domom.
“Aleksander bi prišel prav v vsaki predstavi.”
Tomi Janežič, režiser
“Aleksander se je izkazal kot zelo angažiran in predan sodelavec z veliko mero samoinciative ter zanimanja in razumevanja za skupinski ustvarjalni proces.”
Branko Hojnik, scenograf
“Aleksander Vujović je kot scenograf v svojem delu predan, zanesljiv, artikuliran in predvsem pripravljen na dialog. Spoštuje gledališki proces, ga opazuje in znotraj njega sam razvija svoje delo, svoj doprinos, četudi bi se ta lahko korenito spreminjal tekom procesa. Ob tem pa ne pozablja na posluh in komunikacijo, saj sceno razume kot poligon za igro, ki naj se dopolnjuje iz vseh možnih sektorjev, jezikov in orodji, ki jih premore gledališče. Poznam ga kot radovednega iskalca, ki se ne zadovolji prehitro. In srčnega ustvarjalca, ki se je pripravljen čuditi nad lepoto in zanjo v metafori rečeno: krvaveti.”
Nina Rajić Kranjac, režiserka
Aleksandra Vujovića zanima uprizoritev kot celota; zanima ga vpletenost v vse segmente njenega nastajanja. Scenografijo misli kot nekaj, kar nastaja skupaj z uprizoritvijo. Obenem pa se svojega dela loteva zelo natančno in premišljeno; pozoren je na vsak detajl.”
Tjaša Črnigoj, režiserka